Naša neprikrita nakana je, da vas navdušimo za znanost. V ta namen bomo pod to rubriko v kratkem začeli nizati prispevke o znanosti in argumente v prid znanstvenemu raziskovanju.

Odkrito se bomo spopadli z dilemami, ki jih doživljajo raziskovalci v procesu znanstvenega raziskovanja in z očitki javnosti, ki je do sodobne znanosti poudarjeno kritična.

prof. dr. Richard Frackowiak

“Znanost je metoda, pri kateri zastavimo hipotezo, nato pa sistematično pregledamo podatke, jih analiziramo in hipotezo ovrednotimo.”

prof. dr. Richard Frackowiak

Professor emeritus,
University College London, ZK

Sašo Dolenc

“Znanost omogoča učinkovito vrednotenje idej, ki ne temelji na zaupanju avtoritetam, ampak na izmenjavi argumentov.”

Sašo Dolenc

urednik in koordinator Kvarkadabre, spletnega časopisa za popularizacijo znanosti

Znanost predstavlja eno izmed najpomembnejših oblik sodelovanja med ljudmi, ki jih je do sedaj uspelo iznajti človeštvu. Omogoča učinkovito vrednotenje idej, ki ne temelji na zaupanju avtoritetam, ampak na izmenjavi argumentov. Znanost temelji na vrednotenju idej neodvisno od tega, kdo jih izreka. Naj bo avtor nove ideje slaven učenjak ali študent začetnik je povsem nepomembno. Pomemben je le argument oziroma dokaz, ki ga nekdo poda. Čeprav zna znanost zelo učinkovito vrednotiti ideje, pa iz narave njenega delovanja sledi, da avtomatsko ne proizvede tudi urejenega sistematičnega in razumljivega sistema znanja. Rezultat znanosti je množica poročil o izvedenih raziskavah in novih teorijah, ki si lahko medsebojno začasno tudi nasprotujejo. Da so rezultati znanosti za ljudi in družbo resnično uporabni, je treba neprestano skrbeti tudi za sintezo raziskovalnih poročil v urejeno in pregledno celoto.
Oblikovanje in neprestano posodabljanje takšnih sintez oziroma sistematičnih in razumljivih prikazov znanja je pomemben del same znanosti, na katerega se pogosto pozablja. Zato so knjige, sestavki in spletne strani, ki poskrbijo za jasno in pregledno sintezo novih znanstvenih rezultatov izjemno pomembni. Močno pozdravljam ustanovitev nove spletne strani, ki bo v slovenskem jeziku skrbela za sistematičen in razumljiv prikaz znanja o delovanju možganov.

izr. prof. dr. Saša Novak

“Zakaj znanost? Ker sistematično opazuje, meri in primerja, svet in življenje spoznava z majhnimi, a gotovimi, koraki.”

izr. prof. dr. Saša Novak

Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

Do znanosti na splošno gojim globoko spoštovanje. Precej slabo pa sprejemam zdravstvene, prehranske, okoljske in druge trditve, ki so nastale mimo znanstvene metodologije. Današnji svet jih poln.

Zakaj znanost? Ker sistematično opazuje, meri in primerja, svet in življenje spoznava z majhnimi, a gotovimi, koraki. Postavlja drzne hipoteze, a se pri njih ne ustavi, temveč jih poskuša na različne načine potrditi ali ovreči. Postavlja teorije, a jih ne razume kot edino in dokončno resnico. Išče v različnih smereh, hodi po različnih in pogosto zelo dolgih poteh. Čeprav velikokrat kaže, da so odgovori pravi in dokončni, dvomi, opazuje in raziskuje dalje, dopolnjuje in popravlja.

Mnogi živijo v veri, da je znanost nepotrebna in da je sama sebi namen. Da so znanstveni laboratoriji dragi peskovniki za igranje znanstvenikov. Da zadoščajo izkušnje iz daljne in bližnje preteklosti, trdo delo pridnih rok in dobra volja. Da so tehnične novotarije, ki jih dnevno srečujemo na vseh korakih, plod temeljitega razmisleka in dobre ideje. Kot nekoč, ko je mislec sedel pod drevesom ali pod vedrim nočnim nebom in se domislil. Da tehnološki napredek tako ali tako drvi prehitro in v nesmiselno smer. Priznam, slednje se zazdi včasih tudi meni.

A v resnici se čas brez znanosti ustavi. Zasanjam … Nekega dne se upeha baterija v telefonu. Pomislim: pa kaj potem?! Kupim nov telefon, enak prejšnjemu. Telefoni so tako ali tako že preveč pametni! Tudi računalniški programi mi čisto zadoščajo, zdi se, da ni nobene resne potrebe po čem novem. Znosna se zdi tudi trenutna hitrost prenosa podatkov. To je v dometu bežnega razmišljanja o produktih znanosti, med tem, ko zrem v ekran. Z zamudo priplava še misel na avtomobile, ki še naprej kurijo dizel, bencin in elektriko iz termoelektrarn in na večno pričakovanje čistejše energije. In potem še na izpuh iz bližnje tovarne, ki na enak način proizvaja enake izdelke. Potem me sanje odnesejo v dolgo čakalnico. Ne morem spregledati oči, v katerih ugaša upanje.

Znanost ne more rešiti vseh ugank sveta, ozdraviti vseh bolezni in izpolniti vseh naših želja. Je »le« motor napredka, ki nas je pripeljal do tu, kjer smo danes, in nas bo peljal naprej, kamor ga bomo usmerili.

prof. dr. Igor Švab

“V skrbi za zdravje človeka je znanost najpomembnejše orodje, ki jo ima zdravnik na voljo.”

prof. dr. Igor Švab

specialist splošne medicine
dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

V skrbi za zdravje človeka je znanost najpomembnejše orodje, ki jo ima zdravnik na voljo. Zavezanost znanosti je temeljna vrednota zdravnika. Pri delu se pogosto soočimo s spoznanjem, da so naše možnosti omejene in da bolniku ne moremo ponuditi tistega, kar bi potreboval. Ko pridemo do meja svojega znanja, je pomembno, da ostanemo skromni in pogumni ter da to sebi in bolniku priznamo. Če tega ne naredimo, nam preti resna nevarnost, da naše delo postane šarlatanstvo, pa če tudi z dobrimi nameni.

prof. dr. Matjaž Perc

“Levji delež pomena znanosti je v dejstvu, da znanost preprosto skrbi za znanje.”

prof. dr. Matjaž Perc

“Kako se pravilno razstrupiti?”, “Pomlajevanje s koencimom Q10”, “Skrivnost zdravja je v odnosu”, “Probiotična terapija zahteva svoj čas” — avtorji, po vrsti, so J.K., sponzoriran prispevek, zdravilec Peter, in N.N.. Med omenjenimi prispevki na spletu pogosto najdemo še recept za špinačno rulado z lososom, pet nasvetov kako popestriti življenje med rjuhami in podobno branje. V poplavi podatkov povprečni uporabnik interneta težko ugotovi kaj je res in kaj ni. Kaj je propaganda, kaj je dobronameren, a napačen nasvet, in kaj je samo natolcevanje nekoga, ki se je za eno popoldne prelevil v vseveda o antioksidantih. Vsi smo dovzetni za lepe obljube, še toliko bolj, ko nam zdravje ne služi. Žal pa je bližnjic v življenju zelo malo, in do zdravja jih verjetno sploh ni. Resnica je bistveno bolj zapletena in hladna. Pogosto je ne maramo slišati.

Zakaj torej znanost? Pogosto beremo o pomenu znanosti za gospodarstvo in industrijo. In o pomembnosti in uporabnosti znanstvenih rezultatov. Toda to je v resnici samo majhen del dejanskega pomena znanosti. Levji delež pomena znanosti je v dejstvu, da znanost preprosto skrbi za znanje. Skrbi za aktualizacijo izobraževalnih vsebin v celotni vertikali izobraževalnega sistema, začenši z doktorskimi programi, in skozi čas vse nižje, tako do osnove šole. Osnovna šola danes ni enaka kot je bila pred 20 leti in čez 20 let ne bo enaka kot je danes. Brez znanosti ljudje prepogosto verjamejo, da jih koencim Q10 pomlajuje, da prašek ta in oni razstruplja telo, in da probiotična terapija zares deluje šele po letih uživanja dotičnega probiotičnega izdelka. Živela torej znanost, naj še dalje utira potresnici in naj nas brani pred zavajanjem in neresnicami.

prof. dr. Janez Stare

“Ker neresnice najdejo več prostora v praznih glavah.
Čudežna zdravila so res čudežna, saj je čudež, če koga pozdravijo.”

prof. dr. Janez Stare

Ker neresnice najdejo več prostora v praznih glavah.
Čudežna zdravila so res čudežna, saj je čudež, če koga pozdravijo.
Edina resnica o nepreverjenih zdravilih je ta, da njihovi proizvajalci preverjeno dobro zaslužijo.

Mojca Delač

“Zakaj znanost? Ker sistematično opazuje, meri in primerja, svet in življenje spoznava z majhnimi, a gotovimi, koraki.”

Mojca Delač

univ.dipl.pol.
novinarka urednica
Prvi program Radia Slovenija – PRVI

prof. dr. David Stopar

“Dobra znanost odkriva neznano, ko to postane znano, za znanost ni več zanimivo.”

prof. dr. David Stopar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Zakaj znanost, je dobro vprašanje. Podvprašanje, ki sledi, je: kakšna znanost, saj je žal tudi v tistem, kar se deklarira kot znanost, veliko psevdoznanosti.

Dobra znanost odkriva nezano, ko to postane znano, za znanost ni več zanimivo. Pase to le redkokdaj v celoti posreči. Največ kar lahko damo je verjetnost in ta praviloma nikoli ni 1. Zato ohranjamo kritično distanco in ustrezno mero dvoma, ki lahko preprečuje tragedije. Ne zadovoljimo se z enim poskusom, dva sta premalo, brez ustrezne kontrole interpretacija rezultatov ni možna, brez ocene za merilno negotovost je rezultat ničen. Dovoli si, da se pri tem tudi zmoti. Slovenski izraz znanost se mi sicer zdi napačen. Znanost se ne ukvarja z znanim, ves čas gleda neznano in ga skuša razsvetliti. V latinskem originalu scindere pomeni rezati, razcepiti.

Pri osebni izkušnji vsega tega ni. Osebna izkušnja je 100 % osebna, je pogosto pokvarjena, ker je človek po naravi negotov samoprevarant. Da lahko funkcionira, mora ostati konzistenten, prehitro posplošuje in pozablja, da nima neposrednega dvojnika, kjer bi napoj ali zdravilna metoda lahko enako delovala. Paradoksalno je osebna izkušnja neuporabna, dokler se ne posploši. Zato mora svojo osebno izkušnjo čimvečkrat prodati, ker ga to potrjuje. Osebna izkušnja je lahko prenosljiva tudi na druge in lahko deluje, vendar je tveganje veliko, ker tako zlahka vara in se samoprevara. Kot je rekel Abraham Lincoln: “You can fool all the people some of the time, and some of the people all the time, but you cannot fool all the people all the time.”

Po mojih izkušnjah je težko prepričati prepričane. Gost v restavraciji ima bananane v ušesih. Pristopi vodja strežbe in ogovori človeka: “Banane imate v ušesih.” Človek mu odgovori: “Kaj?” Vodja strežbe ponovi: “Banane imate v ušesih.” Gost: “Kaj je? Kaj pravite?” “Banane imate v ušesih”, zavpije vodja strežbe. Gost mu odgovori: “Govorite glasneje, ker vas ne šlišim, v ušesih imam banane.”

Barbara Vencelj

“Menim, da je znanost odgovor na človekovo radovednost, željo po razumeti, željo po napovedovati, po ustvarjati… Vse to je začinjeno z željo, da bi njeni izsledki, produkti pomagali človeku živeti izpolnjeno, zadovoljno.”

Barbara Vencelj

Profesorica na Gimnaziji Bežigrad

Rada imam znanost, ker se trudi iskati resnico. Še posebno blizu mi je naravoslovna znanost, ki postavlja vprašanja Naravi in prisluškuje njenim odgovorom.

Menim, da je znanost odgovor na človekovo radovednost, željo po razumeti, željo po napovedovati, po ustvarjati… Vse to je začinjeno z željo, da bi njeni izsledki, produkti pomagali človeku živeti izpolnjeno, zadovoljno.

Vprašanje, zakaj znanost, je pravzaprav precej težko. Da se ne izgubim v labirintih njenega utemeljevanja, le še kratek odgovor na, zakaj učim kemijo, zakaj sem ter tja pridem v šolo kakšno uro prej ali ostanem v šoli do večera, ker z mladimi “debatiramo naravoslovno znanost” ali pa si v laboratoriju privoščimo kakšen poskus, morda na kakšen pomladni dan pripravimo sladoled s tekočim dušikom. Odgovor na to vprašanje je preprost, to ustvarja radost v mojem srcu.

Katarina

“Zakaj znanost? Nastala je zato, da imamo znanje. Namen znanstvenikovega dela je, da nekaj razišče, od tega dobimo znanje vsi.”

Katarina

5. razred OŠ

Zakaj znanost? Nastala je zato, da imamo znanje. Namen znanstvenikovega dela je, da nekaj razišče, od tega dobimo znanje vsi.

Andrej

“Zakaj znanost? Za dobrosrčnost, pomoč in veselje mladih možganov.”

Andrej

7. razred OŠ

Matjaž Vencelj

“Metoda znanosti je nemara edini človeški protokol mišljenja, ki bi bil verjetno enak tudi v morebitnih drugih radovednih civilizacijah, četudi bi ne imele nikoli stika z ljudmi z Zemlje.”

Matjaž Vencelj

Inštitut “Jožef Stefan”

Znanost vidim kot eleganten način, kako naravo povprašati po resnici. Ker sem radoveden in se rad igram, v tem pač uživam. Pa še malo bolj predrzna misel: metoda znanosti je nemara edini človeški protokol mišljenja, ki bi bil verjetno enak tudi v morebitnih drugih radovednih civilizacijah, četudi bi ne imele nikoli stika z ljudmi z Zemlje.

prof. dr. David L. Katz

“Z uporabo organiziranih elektronov lahko drug drugemu posredujemo svoje misli. Nekoč bi temu rekli čarovnija, danes vemo, da je to znanost.”

prof. dr. David L. Katz

ustanovni direktor Centra za raziskovanje preventive Yale-Griffin Univerze Yale

Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih

E-knjižica

Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.

Povzetki znanstvenih objav

Čuječnost in odziv na stres pri študentih

Urjenje čuječnosti lahko izboljša obvladovanje stresa med študijem.

Z zgodnjim posredovanjem proti motnji avtističnega spektra

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Vpliv zanemarjanja v zgodnjem otroštvu na razvoj spomina in izvršilnih funkcij

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

Telesna aktivnost in Alzheimerjeva bolezen

V oskrbo bolnikov z omenjeno obliko demence je smiselno vključevati zmerno telesno dejavnost vse dotlej, dokler so jo bolniki sposobni varno izvajati.

Uporaba računalniškega vmesnika za prevajanje električne aktivnosti možganov v govor

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Pojav svetlobno občutljivih struktur v možganskih organoidih

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

S plesom proti napredovanju Parkinsonove bolezni

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Zakaj spimo?

Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.

Spanje in zaznana varnost zdravnikov ključna pri spoprijemanju s COVID-19 krizo

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

Vpliv meditacije na omrežje privzetega načina

V možganih izkušenih meditatorjev lahko opazimo spremembe v aktivnosti in povezljivosti.

Uživanje jagodičevja in umske sposobnosti

Uživanje jagodičevja pri mladih odraslih izboljšuje izvajanje zahtevnih miselnih nalog do 6 ur po zaužitju.

Nova spoznanja o izgubi voha pri okužbi s SARS-CoV-2

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Pasji prijatelji kot partnerji proti pretiranemu stresu

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja, simptome depresije in spoznavnih sposobnosti v primeru kroničnih bolezni možganov.

Ohranimo zdrav razum in bister um: učinki meditacije v zrelih letih

Za učenje meditacije ni nikoli prepozno. Lahko bi imela pozitiven vpliv na starostni upad kognitivnih sposobnosti.

Melanom in Parkinsonova bolezen

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Črevesni mikrobiom in depresija

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Sedenje krajša življenje

S telesno vadbo lahko omilimo škodljive učinke sedenja na zdravje.

Flavanoli in delovanje možganov

Flavanoli so fitokemikalije, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in pravem kakavu in ki lahko blagodejno vplivajo na prekrvavitev možganov.

Motnje dihanja med spanjem in kognitivni upad

Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?

Šentjanževka in depresija

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Novo cepivo proti virusu Zika

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Vpliv ponavljajočih se udarcev v glavo na možgane

Povzeta raziskava je pokazala, da pri pogostih udarcih v glavo pride do zmanjšanja volumna določenih predelov možganov.

Z gensko terapijo do dolgotrajnega lajšanja kronične bolečine

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

Novo zdravilo za Duchennovo mišično distrofijo

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Dve uri tedensko v naravi za boljše zdravje in počutje

Že dve uri tedensko v naravi izboljšata počutje in oceno lastnega zdravja.

Umetna svetloba, spanje in psihološke motnje

V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.

Sporazumevanje s sanjajočimi 

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Jajca: model za preučevanje pretresa možganov

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Spremembe v osamljenih možganih

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

Aerobna vadba in kognitivne funkcije odraslih

Aerobna vadba pri sicer neaktivnih zdravih odraslih izboljša izvršilne funkcije.

Uživanje paradižnika in srčno-žilni zapleti

Raziskava nakazuje, da ima večji vnos učinkovin paradižnika lahko ugoden vpliv na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema.

Psilocibin: zdravilo za depresijo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Toksin se s toksinom zbija: nova metoda zdravljenja botulizma

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

Migetanje mikroglije in mikro-okolje v možganih

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Nespečnost skrajša življenje

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Likovno ustvarjanje spreminja možgane

Ustvarjanje vizualnih podob spodbuja funkcijsko povezanost med možganskimi predeli, ki so udeleženi pri uspešnem spopadanju s stresom.

Spanje v mladostništvu

Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.

Redna telovadba zmanjšuje tveganje za razvoj demence

Zmerna aerobna vadba lahko izboljša kognitivno delovanje in kakovost spanca ter omili simptome depresije.

Lahko z jemanjem vitaminov B zavarujemo svoje možgane v starosti? 

Trenutno ne moremo trditi, da jemanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil zmanjša tveganje za upad miselnih sposobnosti.

Ali sta rdeče in predelano meso res škodljiva za telo?

Kljub razpravam o utemeljenosti prehranskih smernic še vedno drži, da se je rdečemu in predelanemu mesu zdravo izogibati.

O prehranskih smernicah (in rdečem mesu)

V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega in predelanega mesa.

Zgodnji kognitivni izzivi in razvoj demence

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Globalno breme nevroloških bolezni med 1990 in 2017

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Lahko redna uporaba umskih sposobnosti prepreči njihov upad v starosti?

S starostjo umske sposobnosti upadajo. Tega ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na potek upada.

Inzulin v nosnem pršilu kot zdravilo za kognitivni upad

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Uporaba tehnologije pred spanjem

Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.

Vpliv fizične aktivnosti na pojav demence in Alzheimerjeve bolezni

Rezultati so pokazali povezavo med fizično dejavnostjo in nižjim tveganjem za razvoj demence. 

Akutni parkinsonizem po okužbi s SARS-CoV-2

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Smo lahko odvisni od sladkorja?

Možgani se na sladkor ne odzivajo enako kot na droge, kar ločuje zasvojenosti podobno prenajedanje od odvisnosti od drog.

Možganske celice – rezervoar HIV

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka in nevrodegeneracija

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Previsok krvni sladkor okvarja delovanje možganov

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Dimenzije zavesti pri živalih

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Zazibaj se v spanec

Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.

Uživanje fruktoze in tveganje za srčno-žilne bolezni

Vsakodnevno uživanje sladkanih pijač povečuje dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pri mladih odraslih.

Vpliv uživanja kave na zdravje

Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.

Od športa do bolezni?

Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.

Vpliv umovadbe na umske sposobnosti starejših

Umske sposobnosti s starostjo upadajo, zato je smiselno odkrivanje učinkovitih preventivnih ukrepov, ki bi upad upočasnili.

Si premalo spal? Ti skodelica kave lahko pomaga?

Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.

Nov mehanizem koristi gibanja za možgane

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

S telovadbo proti tesnobi

Telesna dejavnost zmanjša občutek tesnobe in pripomore k boljši samopodobi. Uspešna je tudi pri zdravljenju simptomov anksiozne motnje.

Možgani in COVID-19

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Prion in beta-amiloid – sorodni duši?

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Aktivno družabno življenje starostnikov zmanjšuje tveganje za razvoj demence

Več obširnih raziskav kaže, da je aktiven in družaben način življenja v starosti povezan z manjšo pojavnostjo demence.

Je blažja nezgodna poškodba možganov povezana s kasnejšimi boleznimi živčevja?

Tudi blažja poškodba možganov je dejavnik tveganja za bolezni živčevja.

Je pomanjkanje spanja povezano z nevrološkimi boleznimi?

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.

Spanje in Alzheimerjeva bolezen

Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.

Spanje izboljša naše miselne sposobnosti

Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.

Vpliv prekinitev spanca na kognitivni upad in demenco pri starostnikih

Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.

Ali vnos vlaknin vpliva na zdravje?

Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni.

Mediteranska prehrana in zdravje možganov

Povezava med uživanjem mediteranske prehrane in zdravjem možganov obstaja, vendar jo je potrebno dodatno opredeliti z dodatnimi raziskavami.

Ugodni učinki kave na zdravje: mit ali resnica?

Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo.

Bodimo fizično aktivni

Pretežno neaktiven življenjski slog lahko vpliva na zdravje in spodbuja nastanek kroničnih bolezni.

Prednosti redne telesne aktivnosti med nosečnostjo

Skupina kanadskih strokovnjakov je v sodelovanju z zdravniki in nosečnicami pripravila skupek priporočil za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti.

Prioni: znana neznanka

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

Priporočila za telesno dejavnost 2018 – vse je boljše kot nič

Že malo telesne dejavnosti koristi zdravju, več pa je le še bolje.

Pri izbiri aktivnosti upoštevajmo svojo telesno pripravljenost

Raziskave kažejo, da je za boljši izkoristek aktivnosti potrebno obremenitve prilagoditi začetni telesni pripravljenosti.

Učinki umovadbe 

Računalniške igre, ki obljubljajo izboljšanje umskih sposobnosti, so postale multimilijonska industrija, vendar njihov učinek ni tako vseobsegajoč, kot zagotavljajo.

Želite vedeti več?

Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.



    Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.

    Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.

    prof. dr. David Stopar

    “Dobra znanost odkriva neznano, ko to postane znano, za znanost ni več zanimivo.”

    prof. dr. David Stopar

    Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta