Spanje

Dober spanec je ključen del zdravega življenjskega sloga. Gre za stanje v katerem se spočijemo, naši možgani pa se “odklopijo” od čutnih zaznav. Čeprav se zdi, da speči možgani ne počnejo dosti, so v resnici dokaj aktivni.

Spanje je homeostatski mehanizem, saj uravnava fiziološke procese. Zato smo bolj zaspani takrat, ko smo dlje budni. Cikle budnosti uravnava t. i. cirkadiani sistem, ki nadzoruje tudi telesne sisteme, ki so odgovorni za sproščanje hormonov, uravnavanje telesne temperature, lakoto ipd. Je tudi razlog, zakaj se ponavadi zbudimo ob približno enakem času, pa čeprav brez budilke. Spanje lahko razdelimo na več stopenj: prve tri, N1, N2 in N3 so čedalje globlje – zadnji rečemo tudi “globoko spanje” (ang. deep sleep) – četrto pa imenujemo REM-faza, saj so zanjo značilni hitri očesni premiki (ang. Rapid Eye Movements). Za enkraten prehod skozi vse štiri faze v povprečju zadostuje od 90 do 100 min.

Pomanjkanje spanja in motnje spanja so povezani z možganskimi boleznimi.

Raziskave podpirajo domneve o obnovitvenih učinkih spanca na možgane.

    Je pomanjkanje spanja povezano z nevrološkimi boleznimi?

    Spanje je pomembno za normalno delovanje živčnega sistema. Kronično pomanjkanje spanja ima škodljiv vpliv na intelektualne procese in spomin. Odtegnitev spanja je povezana s povečanim tveganjem za nevrološke bolezni, kot so možganska kap, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, epilepsija, glavobol, kronična bolečina in mesečnost. Pogostnost pomanjkanja spanja in spremembe v vzorcih spanja so v zadnjih desetletjih precej narasle, kar kaže, da bo v bližnji prihodnosti vse več ljudi trpelo za kroničnim pomanjkanjem spanja in bo posledično ob neustreznem ukrepanju tudi breme nevroloških bolezni vse večje.

    več >

    Spanje in Alzheimerjeva bolezen

    Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja. Sama bolezen pa lahko spremeni vzorec spanja, povzroča nespečnost ter druge težave s spanjem.

    več >

    Spanje izboljša naše miselne sposobnosti

    Spanje je ključno za normalno delovanje možganov, lahko pa ga tudi izboljša. Medtem ko spimo, se nam utrjujejo spomini, olajšano pa nam je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo. To omogočata kemijsko okolje v možganih ter možganska aktivnost, značilna za spanje. Raziskave kažejo, da lahko okrepimo obdelavo spomina med spanjem preko vpliva na možgansko aktivnost, npr. z vonjavami ali zvočnimi signali, ter s spreminjanjem kemijskega okolja v možganih.

    več >

    Vpliv prekinitev spanca na kognitivni upad in demenco pri starostnikih

    Znanost vedno več pozornosti namenja raziskavam, ki merijo vpliv spanca in drugih dejavnikov tveganja na kognitivni upad in demenco, saj skupaj predstavljata javnozdravstveni problem starajoče se populacije. V tej raziskavi so pri več kot 700 preiskovancih ugotovili, da veliko število prekinitev spanca (visoka stopnja fragmentacije spanca) vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti. Ta ugotovitev je pomembna, saj lahko morda že z izboljšanjem spanca pomembno zmanjšamo pojav in breme demence v populaciji.

    več >