Prehrana

Evolucijski razvoj živalskih vrst v celoti in živčevja posebej je tesno povezan s prehrano. Večjo verjetnost za preživetje so imeli organizmi, ki so bili uspešni pri iskanju hrane – torej tisti, ki so imeli poleg dobro razvitih čutil in gibalnega aparata tudi bolj razvite višje možganske funkcije, kot so spomin, sposobnost sporazumevanja, načrtovanja in odločanja. Bolj ko so bili naši predniki uspešni pri iskanju in kasneje tudi pridelovanju in pripravi hrane, več energije so imeli na razpolago za rast in razvoj, kar je človeštvo pripeljalo v današnji čas, ko se lahko posvetimo vprašanju, ali lahko s prehrano pripomoremo k zdravju in delovanju svojih možganov.

Prehranjevalni vzorci in sestava prehrane lahko prispevajo k manjšemu usihanju umskih sposobnosti v starosti.

Za potešitev žeje je najboljša čista pitna voda.

    Ali vnos vlaknin vpliva na človekovo zdravje?

    Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni. Avtorji so preverjali povezavo med večjim vnosom živil, bogatih z vlakninami, polnozrnatih živil in živil z nizkim glikemičnim indeksom ter tveganjem za nastanek in posledice kroničnih nenalezljivih bolezni. Priporočajo vsaj 25 g vlaknin dnevno in izbor čim manj predelanih žitaric, zelenjave in sadja.

    več >

    Mediteranski način prehranjevanja in zdravje možganov

    Mediteranski način prehranjevanja vključuje veliko sadja, zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin (npr. oljčnega olja), polnozrnatih živil, stročnic in rib, zmeren vnos alkohola (npr. kozarec rdečega vina na dan) in malo oz. skoraj nič nasičenih maščob (npr. masla), rdečega mesa, mlečnih izdelkov in živil, pripravljenih iz bele moke. Čeprav obstaja korelacija med mediteranskim načinom prehranjevanja in boljšim zdravjem možganov, avtorici preglednega članka zaključujeta, da so za jasnejšo opredelitev povezave potrebne dodatne raziskave.

    več >

    Ugodni učinki kave na zdravje: mit ali resnica?

    Avtorji povzete analize raziskav izpostavljajo, da bi bile za zanesljivo sklepanje o učinkih kave na zdravje nujno potrebne daljše randomizirane raziskave. Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo. Nekatere novejše opazovalne raziskave kažejo, da ima kava zdravju ugodne in celo nevroprotektivne učinke, medtem ko farmakološke raziskave dolgo poudarjajo potencialno škodljive učinke kofeina na zdravje.

    več >