V rubriki Raziskovanje možganov bomo predstavljali povzetke novih objav iz raznolikih področij nevroznanosti, ki razkrivajo delovanje živčevja v zdravju in bolezni od molekularno-celične ravni do raziskovanja višjih spoznavnih funkcij.

Novice iz možganoslovja bodo povzetki svežih objav o zanimivih raziskavah. V skladu z načeli znanosti bodo ti rezultati morali prestati preizkus ponovljivosti skozi neodvisne raziskave drugih znanstvenikov preden bomo zanje lahko rekli, da preverjeno držijo in prispevajo k znanju.

Novice iz možganoslovja bomo v svojih povzetkih skušali na kratko umestiti v okvirje trenutnega znanja in jih opremiti s kritičnim komentarjem.

Včasih se bo izkazalo, da zaključki raziskav, ki smo jih povzeli, ne bodo vzdržali neodvisne preverbe in bodo čez čas ovrženi. Tudi o tem bomo poročali v novicah, saj to za znanost ne bo poraz. Ravno nasprotno – pomenilo bo, da znanstveno preverjanje domnev deluje in skozi spodbijanje neveljavnih razlag omogoča boljše razumevanje sveta in nas samih.

Več iz možganoslovja

Melanom in Parkinsonova bolezen

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Črevesni mikrobiom in depresija

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Šentjanževka in depresija

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Novo cepivo proti virusu Zika

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Z gensko terapijo do dolgotrajnega lajšanja kronične bolečine

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

Novo zdravilo za Duchennovo mišično distrofijo

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Sporazumevanje s sanjajočimi 

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Jajca: model za preučevanje pretresa možganov

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Spremembe v osamljenih možganih

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

Psilocibin: zdravilo za depresijo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Toksin se s toksinom zbija: nova metoda zdravljenja botulizma

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

Migetanje mikroglije in mikro-okolje v možganih

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Nespečnost skrajša življenje

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Zgodnji kognitivni izzivi in razvoj demence

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Globalno breme nevroloških bolezni med 1990 in 2017

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Inzulin v nosnem pršilu kot zdravilo za kognitivni upad

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Akutni parkinsonizem po okužbi s SARS-CoV-2

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Možganske celice – rezervoar HIV

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka in nevrodegeneracija

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Previsok krvni sladkor okvarja delovanje možganov

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Dimenzije zavesti pri živalih

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Nov mehanizem koristi gibanja za možgane

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Možgani in COVID-19

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Prion in beta-amiloid – sorodni duši?

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Prioni: znana neznanka

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih

E-knjižica

Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.

Želite vedeti več?

Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.



    Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.

    Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.

    Katarina

    “Zakaj znanost? Nastala je zato, da imamo znanje. Namen znanstvenikovega dela je, da nekaj razišče, od tega dobimo znanje vsi.”

    Katarina

    5. razred OŠ