V rubriki Raziskovanje možganov bomo predstavljali povzetke novih objav iz raznolikih področij nevroznanosti, ki razkrivajo delovanje živčevja v zdravju in bolezni od molekularno-celične ravni do raziskovanja višjih spoznavnih funkcij.

Novice iz možganoslovja bodo povzetki svežih objav o zanimivih raziskavah. V skladu z načeli znanosti bodo ti rezultati morali prestati preizkus ponovljivosti skozi neodvisne raziskave drugih znanstvenikov preden bomo zanje lahko rekli, da preverjeno držijo in prispevajo k znanju.

Novice iz možganoslovja bomo v svojih povzetkih skušali na kratko umestiti v okvirje trenutnega znanja in jih opremiti s kritičnim komentarjem.

Včasih se bo izkazalo, da zaključki raziskav, ki smo jih povzeli, ne bodo vzdržali neodvisne preverbe in bodo čez čas ovrženi. Tudi o tem bomo poročali v novicah, saj to za znanost ne bo poraz. Ravno nasprotno – pomenilo bo, da znanstveno preverjanje domnev deluje in skozi spodbijanje neveljavnih razlag omogoča boljše razumevanje sveta in nas samih.

Več iz možganoslovja

Zgodnji kognitivni izzivi in razvoj demence

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Globalno breme nevroloških bolezni med 1990 in 2017

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Inzulin v nosnem pršilu kot zdravilo za kognitivni upad

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Akutni parkinsonizem po okužbi s SARS-CoV-2

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Možganske celice – rezervoar HIV

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka in nevrodegeneracija

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Previsok krvni sladkor okvarja delovanje možganov

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Dimenzije zavesti pri živalih

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Nov mehanizem koristi gibanja za možgane

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Možgani in COVID-19

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Prion in beta-amiloid – sorodni duši?

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Prioni: znana neznanka

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih

E-knjižica

Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.

Želite vedeti več?

Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.



    Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.

    Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.

    Andrej

    “Zakaj znanost? Za dobrosrčnost, pomoč in veselje mladih možganov.”

    Andrej

    7. razred OŠ