Zakaj spimo?
Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.
Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.
Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?
V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.
Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.
Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.
Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.
Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.
Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.
Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.
Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.
