Kategorija: Prehrana

Ali vnos vlaknin vpliva na človekovo zdravje?

Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni. Avtorji so preverjali povezavo med večjim vnosom živil, bogatih z vlakninami, polnozrnatih živil in živil z nizkim glikemičnim indeksom ter tveganjem za nastanek in posledice kroničnih nenalezljivih bolezni. Priporočajo vsaj 25 g vlaknin dnevno in izbor čim manj predelanih žitaric, zelenjave in sadja.

več >

Mediteranski način prehranjevanja in zdravje možganov

Mediteranski način prehranjevanja vključuje veliko sadja, zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin (npr. oljčnega olja), polnozrnatih živil, stročnic in rib, zmeren vnos alkohola (npr. kozarec rdečega vina na dan) in malo oz. skoraj nič nasičenih maščob (npr. masla), rdečega mesa, mlečnih izdelkov in živil, pripravljenih iz bele moke. Čeprav obstaja korelacija med mediteranskim načinom prehranjevanja in boljšim zdravjem možganov, avtorici preglednega članka zaključujeta, da so za jasnejšo opredelitev povezave potrebne dodatne raziskave.

več >

Ugodni učinki kave na zdravje: mit ali resnica?

Avtorji povzete analize raziskav izpostavljajo, da bi bile za zanesljivo sklepanje o učinkih kave na zdravje nujno potrebne daljše randomizirane raziskave. Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo. Nekatere novejše opazovalne raziskave kažejo, da ima kava zdravju ugodne in celo nevroprotektivne učinke, medtem ko farmakološke raziskave dolgo poudarjajo potencialno škodljive učinke kofeina na zdravje.

več >

Prehrana

Možgani in prebavila Možgani in prebavila živahno komunicirajo. V prebavni cevi je ogromno nevronov in endokrinih celic, ki uravnavajo prebavo. Slednja zajema izločanje prebavnih sokov, mehansko dejavnost prebavne cevi, absorpcijo hrane in odvajanje blata. Nevroni in endokrine celice v prebavilih pa vplivajo tudi na delovanje možganov, na počutje in vedenje. Nazorni ilustraciji živahnih povezav prebavil

več >