“Možganska starost” kot posredna ocena vpliva življenjskega sloga na tveganje za kognitivni upad
»Možganska starost« odraža vpliv življenjskega sloga na pojav kognitivnega upada pri posameznikih brez znakov Alzheimerjeve bolezni.
»Možganska starost« odraža vpliv življenjskega sloga na pojav kognitivnega upada pri posameznikih brez znakov Alzheimerjeve bolezni.
Izsledki majhne, a temeljite raziskave kažejo, da se tudi beljakovine, značilne za Alzheimerjevo bolezen, lahko prenašajo tako, kot to velja za prione.
Čeprav je njegova prisotnost značilna za številne nevrodegenerativne bolezni, fosforilirani alfa-sinuklein v fizioloških razmerah verjetno prispeva k uravnavanju aktivnosti sinaps.
Izsledki raziskave kažejo na obstoj petih pomembnih bolezenskih procesov, ki so pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo izraženi v različni meri.
Zdravljenje z usmerjenim ultrazvokom lahko poveča prepustnost krvno-možganske pregrade za anti-amiloidna protitelesa.
Poslušanje posamezniku ljube glasbe vpliva na doživljanje eksperimentalne termične bolečine.
Bolezenske spremembe v zgradbi možganov se lahko pojavljajo tudi pri mlajših posameznikih, njihova povezava s klinično sliko pa še ni v celoti razjasnjena.
Spremembe v izražanju genov, aktivnosti in zastopanosti posameznih podtipov živčnih celic in glije lahko na različne načine prispevajo k napredovanju Alzheimerjeve bolezni.
Nedavno objavljena raziskava opisuje primer bolnice, pri kateri so z uporabo kostno-živčno-mišičnega umetnega uda izboljšali uporabnost okončine in kakovost življenja.
Odkloni od normalne sestave črevesnega mikrobioma so prisotni še pred pojavom simptomov Alzheimerjeve bolezni.