O prehranskih smernicah (in rdečem mesu)
V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega in predelanega mesa.
V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega in predelanega mesa.
Uvod Znanstveni izsledki kažejo, da nekateri dejavniki sodobnega načina življenja izrazito slabo vplivajo na zdravje možganov. Najpomembnejši pospeševalci nevrodegeneracije so predvsem iztirjeni vnetni procesi, povišan oksidativni stres in vaskularna disfunkcija 1–4. Zaradi vpletenosti v naštete procese lahko prehrana pomembno prispeva bodisi v prid bolezni ali pa h krepitvi zdravja. S prehrano povezani dejavniki tveganja (tj.
Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.
Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.
Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.
Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.
Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.
Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.
Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.
Umske sposobnosti s starostjo upadajo, zato je smiselno odkrivanje učinkovitih preventivnih ukrepov, ki bi upad upočasnili.