Najširše sprejete prehranske smernice že več let priporočajo uživanje zgolj manjših količin rdečega in predelanega mesa zaradi povečanega tveganja različnih bolezni, ki naj bi bile povezane z vnosom teh živil. Meso in mesne izdelke naj bi nadomestili z rastlinskimi viri beljakovin, perutnino in morsko hrano. Proizvodnja rdečega mesa ima tudi precej škodljiv vpliv na okolje.
Vendar je skupina znanstvenikov pred kratkim izdala nova priporočila, ki spodbujajo posameznike, naj nadaljujejo z uživanjem mesa, saj naj bi bili dokazi o njegovi škodljivosti za posameznika in okolje prešibki, opustitev uživanja mesa in mesnih izdelkov pa prevelik izziv za mesojedo javnost. Prispevek, ki ga povzemamo, je kritika teh novih priporočil, ki nasprotujejo splošnim prehranskim smernicam.
Namen
Avtorji preglednega prispevka so kritično ovrednotili »nova prehranska priporočila«, ki jih odločno zavračajo in oporekajo njihovi strokovni utemeljenosti. V prispevku podajajo protiargumente, tako glede škodljivosti obilnega in dolgotrajnega uživanja mesa, kot tudi glede škodljivosti živinoreje in mesno-predelovalne industrije za okolje. Prispevek tudi kritično naslavlja metode, na katerih temeljijo nova priporočila.
Metodološke značilnosti
Ker gre za pregledni prispevek in ne izvirno raziskovalno poročilo, sistematičen pregled ali meta-analizo, so v njem avtorji predstavili svoj pogled in ga podkrepili z znanstvenimi raziskavami, ki podpirajo njihovo odločno kritiko novih prehranskih priporočil.
Vsebinski poudarki
Avtorji izpostavljajo izzive raziskovanja vzorcev prehranjevanja in njihov vpliv na zdravje (npr. dolgotrajnost raziskav, etične dileme, izvedbena zahtevnost itd.). V prispevku povzemajo dolgoročne prospektivne kohortne raziskave, ki kažejo, da se obilno uživanje rdečega in predelanega mesa povezuje s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, za srčno-žilne bolezni in raka. Prispevek povzema dve meta-analizi raziskav prehranjevanja, kjer so udeleženci namesto rdečega mesa uživali stročnice ali oreščke. Preiskovancem v teh raziskavah sta se koncentraciji celokupnega holesterola in LDL-holesterola v krvi pomembno zmanjšali.
Večina obstoječih prehranskih smernic priporoča prehranske vzorce z malo rdečega in predelanega mesa ter z visokim vnosom minimalno obdelane rastlinske prehrane. Sem spadajo prehranski pristopi za zmanjšanje hipertenzije (angl. Dietary Approaches to Stop Hypertension, DASH), tradicionalna prehrana v mediteranskem stilu in vegetarijanska/veganska prehrana.
Skupina raziskovalcev, zbranih v mednarodni strokovni mreži NutriRECS, je preučila kakovost in izide raziskav, ki so preverjale povezavo med zdravjem in uživanjem rdečega in predelanega mesa ter vrednostnimi stališči javnosti do uživanja mesa. Ugotovili so, da javnost na splošno ni pripravljena spremeniti svojih navad glede uživanja mesa. V nasprotju s trenutnimi prehranskimi smernicami so zato izdali nova priporočila, kjer svetujejo, naj posamezniki nadaljujejo s svojimi navadami, saj naj bi bilo dokazov, da meso res povzroča raka, sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, premalo.
Za svoje analize je skupina NutriRECS uporabila sistem vrednotenja znanstvenih izsledkov GRADE, ki ima omejeno uporabnost za vrednotenje raziskovalnih temeljev prehranskih priporočil, saj ne upošteva dejavnikov življenjskega sloga (npr. uživanja nasičenih maščob, kajenja, telesne dejavnosti, izpostavljenosti onesnaženemu zraku …). Zato sistem GRADE ni primeren za oceno večine raziskovalnih izsledkov na področju prehrane.
V ta namen je bil razvit alternativni pristop – NutriGRADE, s katerim so ugotovili povezanost med vnosom rdečega in predelanega mesa ter razvojem sladkorne bolezni tipa 2. Povezava je bila ocenjena kot »visoka« (»high quality«), medtem ko je bila povezava med vnosom rdečega in predelanega mesa ter smrtnostjo ocenjena kot »zmerna« (»moderate quality«). Avtorji povzetega preglednega članka torej nasprotujejo ugotovitvam skupine NutriRECS zaradi neustreznega metodološkega pristopa, na katerem temelji njihovo kljubovanje splošno sprejetim prehranskim smernicam, in glede na izsledke raziskav, ovrednotene s sistemom NutriGRADE, ki je bolje prilagojen uporabi v prehranski znanosti, zagovarjajo splošno sprejeta dognanja o koristi zmanjšanega uživanja rdečega in predelanega mesa.
Zaključek
Čeprav bi v zvezi z učinki rdečega mesa in mesnih izdelkov na zdravje potrebovali še več kakovostnih raziskav, so dosedanji izsledki, ki kažejo na njihovo povezanost s sladkorno boleznijo tipa 2, kardiovaskularnimi bolezni in rakom, obsežni in dosledni. Zato avtorji preglednega prispevka zavračajo nova prehranska priporočila NutriRECS in javnosti svetujejo zmanjšanje vnosa rdečega mesa in mesnih izdelkov, v prid rastlinskim virom beljakovin ter rib.
Povzela: Danijela Herga
Komentar strokovnjaka
Priporočila skupine NutriRECS je potrebno interpretirati v luči pomembnih razlik med individualiziranimi in javnozdravstvenimi prehranskimi priporočili.
Na začetku je pomembno opomniti, da njihova priporočila ne zavračajo negativne povezave med uživanjem rdečega mesa in zdravjem. Zgolj izpostavljajo, da je povezava podprta z dokazi nizke gotovosti. Na tej podlagi tudi sklepajo, da izogibanje rdečega mesa na individualni ravni ne bo najučinkovitejši ukrep za izboljšanje kardiometabolnega zdravja in znižanje prezgodnje umrljivosti.
Kriteriji GRADE so zasnovani za biomedicinske raziskave, predvsem farmakološke intervencije, zato dajejo veliko težo randomiziranim kontroliranim raziskavam. Po drugi strani pa kohortnim raziskavam prisojajo nizko težo.
Randomizirane kontrolirane raziskave so v prehrani koristne, ko nam pomagajo izluščiti vzročne dejavnike. Kot posamezniki imamo možnost vplivati na te dejavnike skoraj neodvisno od ostalih. Za rdeče meso res drži, da na tej (individualni) ravni ni dosledno povezano s slabšimi izidi. Dodatek zmernih količin rdečega mesa je v kontekstu visoko kakovostne, z rastlinsko hrano bogate in uravnotežene prehrane lahko povezan celo z boljšimi izidi. Toda randomizirane kontrolirane raziskave imajo na področju prehrane omejeno vrednost, zato nam ne morejo razkriti cele “zgodbe” – trajajo zgolj krajši čas in ne morejo pokazati, kako se preučevani dejavnik “obnaša” v resničnem življenju.
Na ravni populacije različni prehranski vzorci sovpadajo z različnimi življenjskimi in prehranskimi navadami. Višji vnos rdečega mesa največkrat ni del kakovostne in uravnotežene prehrane ter zdravega življenjskega sloga, ampak ga načeloma spremljajo neugodne življenjske in prehranske navade ter z njimi povezani dejavniki tveganja. Zato je uživanje rdečega mesa pri “prostoživečih” skupinah povezano z drugačnimi učinki kot takrat, ko se spremlja “izolirano” v randomizirani kontrolirani raziskavi.
Opazovalne raziskave so v tem pogledu izjemno uporabne, saj nam pokažejo kakšne so dejanske posledice nekega prehranskega dejavnika pri določeni populaciji ljudi skozi daljše časovno obdobje. Teh ugotovitev pri oblikovanju javnozdravstvenih smernic nikakor ne smemo zanemariti, saj gre za ključen podatek. Zato kriteriji na podlagi GRADE, sicer uporabni za presojanje učinkov intervencij na ravni posameznikov in manjših vzorcev, niso najbolj primerni za oblikovanje priporočil na ravni populacije.
Kohortne raziskave z dovolj velikimi vzorci in zadostnim kontrastom izpostavljenosti (med nizkim in visokim vnosom), dosledno kažejo povezavo med uživanjem rdečega mesa in slabšimi izidi, predvsem na področju kardiovaskularnih bolezni in raka (na prebavilih). Zato je na ravni populacije še vedno smiselno vzpodbujati nižji vnos rdečega mesa in uživanje alternativnih virov beljakovin (stročnice, ribe, mlečni izdelki in perutnina). Vprašanje učinkovitih javnozdravstvenih priporočil ni, kako to priporočilo vpliva na moje individualno tveganje, temveč v katero smer se bo zaradi tega priporočila premaknila celotna zvonasta krivulja tveganja nekega dela populacije?
Nenad Kojić
Bibliografski podatki o objavi
- Frank Qian Matthew C. Riddle Judith Wylie-Rosett and Frank B. Hu. Red and Processed Meats and Health Risks: How Strong Is the Evidence? DOI: 10.2337/dci19-0063