Izhodišča
Na svetu okoli 47 milijonov ljudi trpi za Alzheimerjevo boleznijo, njihovo število pa se bo v prihodnjih letih zaradi splošnega staranja prebivalstva še povečevalo. Ob pomanjkanju učinkovitih načinov zdravljenja so za obvladovanje bolezni ključni ukrepi, ki lahko pri bolnikih upočasnijo upad umskih sposobnosti. Izsledki številnih raziskav povezujejo redno telesno dejavnost s počasnejšim napredkom kognitivnega upada, vendar bi bilo za oblikovanje priporočil potrebno vpliv telesne dejavnosti na kognicijo še natančneje opredeliti.
Namen
Raziskovalci so z meta-analizo želeli preveriti povezavo med telesno dejavnostjo in počasnejšim napredkom Alzheimerjeve bolezni ter opredeliti trajanje in pogostost telesne aktivnosti, ki lahko bolnikom najbolj koristita.
Metodološke značilnosti
V meta-analizi so zbrali podatke o 647 preiskovancih z Alzheimerjevo boleznijo iz 13 vključenih raziskav, ki so kognitivni upad pri bolnikih ocenjevale s kratkim preizkusom spominskih sposobnosti (KPSS). Najprej so preverili, ali izvajanje telesne aktivnosti pri bolnikih sovpada z boljšim rezultatom pri KPSS, nato pa so preiskovance razdelili še v podskupine in določili, kakšen režim pogostosti in trajanja telesne aktivnosti je prispeval k najboljšemu rezultatu KPSS.
Rezultati
Telesna dejavnost je bila pri bolnikih povezana s počasnejšim upadom umskih sposobnosti, kar se je odrazilo v višjem rezultatu KPSS kot pri kontrolnih skupinah. Glede načina izvajanja telesne aktivnosti so raziskovalci ugotovili, da se je rezultat KPSS manj znižal pri bolnikih, ki so bili telesno aktivni do trikrat tedensko po 30 minut, v primerjavi s tistimi, ki so bili telesno aktivni dlje. Prav tako je imela telesna dejavnost ugodnejši vpliv na rezultat KPSS, če je redno trajala več kot 16 tednov. Z analizo zbranih podatkov so opredelili tudi razlike v vplivu telesne aktivnosti med državami, iz katerih so izvirale vključene raziskave, ter nekoliko bolj ugoden vpliv telesne aktivnosti, ki je znašala do 2 uri na teden, vendar pa ti rezultati po mnenju raziskovalcev zaradi pomanjkanja podatkov niso bili dovolj povedni.
Zaključki
Rezultati kažejo, da ima lahko telesna aktivnost na možgane bolnikov boljši vpliv, če se izvaja vsaj 16 tednov, do trikrat tedensko po 30 minut. Izsledki meta-analize lahko prispevajo k oblikovanju priporočil za upočasnitev kognitivnega upada pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, vsekakor pa so pred tem potrebne dodatne raziskave.
Povzel: Jakob Timotej Stojanov Konda
Komentar strokovnjaka
Rezultati meta-analize potrjujejo korist redne telesne dejavnosti pri upočasnitvi kognitivnega upada, ko je diagnoza Alzheimerjeve demence (AD) že postavljena. Pri vsaki meta-analizi so ugotovitve vredne toliko, kot so vredni rezultati vključenih raziskav. Ni dvoma, da telesna dejavnost tudi pri diagnosticirani AD po 3-6 mesecih zmerne vadbe nekoliko izboljša kognitivno funkcijo. Rezultat je pomemben, žal pa ne gre za ozdravljenje, saj je le 1 od 13 vključenih raziskav poročala o kognitivni funkciji 3 mesece po zaključenem programu vadbe in rezultat ni bil spodbuden. Ker sedaj vemo, da bolnikom z AD koristi predvsem zmerna vadba, če so jo sposobni izvajati redno 3-6 mesecev, lahko za klinično prakso povzamemo, da je v oskrbo bolnikov z AD smiselno vključevati zmerno telesno dejavnost vse dotlej, dokler so jo bolniki sposobni varno izvajati.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Jia RX, Liang JH, Xu Y, Wang YQ. Effects of physical activity and exercise on the cognitive function of patients with Alzheimer disease: a meta-analysis. BMC Geriatr. 2019;19(1):181. doi: DOI: 10.1186/s12877-019-1175-2