Zakaj zdravaglava.si?
Da bolje izrabimo znanost (torej možgane) v prid možganom!
Skupina študentov UL je v okviru projekta Z možgani za možgane leta 2017 ugotovila, da se ljudje v Sloveniji zanimajo za zdravje možganov, pogrešajo pa prost dostop do jasnih, znanstveno podprtih informacij in priporočil v slovenščini. Zato smo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, zasnovali projekt, v sklopu katerega je v začetku 2019 nastala zdravaglava.si. Nastanek spletišča so omogočili Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada, njegovo delovanje v okviru programa Zdrav duh v zdravi glavi pa financira Ministrstvo za zdravje RS iz sredstev za programe varovanja in krepitve zdravja.
Skozi objave na spletišču si bomo še naprej prizadevali predstaviti in razlagati napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo. Objavljali bomo tudi novice iz možganoslovja in vas skušali s predstavljanjem znanstvenega raziskovanja navdušiti za znanost.
Avtorji povzetkov so študenti in mladi strokovnjaki različnih poklicnih usmeritev, zbrani v projektni ekipi SiNAPSE (člane ekipe najdete pod zavihkom O nas), del objav pa prispevajo študenti UL MF v okviru izbirnih predmetov Biomedicina med laboratorijem in bolniško posteljo ter Zdravnik in družba.
Strokovne recenzije povzetkov in komentarje objav dodajajo vodilni strokovnjaki, ki sestavljajo strokovni svet projekta.
Osvežena oblikovna podoba spletišča je delo Studia Žetko.
Tehnično podoporo spletišču pa zagotavlja RC IKTS Žalec.
Nastanek spletišča zdravaglava.si ste poleg izvajalcev, partnerjev in podpornikov omogočili tudi vsi, ki ste nas pri delu spodbujali in nam nudili konstruktivno kritiko. Iskreno se vam zahvaljujemo in upamo, da nam tudi v prihodnje ostanete ob strani!
Kaj pravi znanost?
Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.
Vsakodnevno uživanje sladkanih pijač povečuje dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pri mladih odraslih.
Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.
Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.
Umske sposobnosti s starostjo upadajo, zato je smiselno odkrivanje učinkovitih preventivnih ukrepov, ki bi upad upočasnili.
Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.
Telesna dejavnost zmanjša občutek tesnobe in pripomore k boljši samopodobi. Uspešna je tudi pri zdravljenju simptomov anksiozne motnje.
Več obširnih raziskav kaže, da je aktiven in družaben način življenja v starosti povezan z manjšo pojavnostjo demence.
Tudi blažja nezgodna poškodba možganov je dejavnik tveganja za bolezni živčevja.
Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.
Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.
Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.
Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.
Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni.
Povezava med uživanjem mediteranske prehrane in zdravjem možganov obstaja, vendar jo je potrebno dodatno opredeliti z dodatnimi raziskavami.
Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo.
Pretežno neaktiven življenjski slog lahko vpliva na zdravje in spodbuja nastanek kroničnih bolezni.
Skupina kanadskih strokovnjakov je v sodelovanju z zdravniki in nosečnicami pripravila skupek priporočil za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti.
Že malo telesne dejavnosti koristi zdravju, več pa je le še bolje.
Raziskave kažejo, da je za boljši izkoristek aktivnosti potrebno obremenitve prilagoditi začetni telesni pripravljenosti.
Računalniške igre, ki obljubljajo izboljšanje umskih sposobnosti, so postale multimilijonska industrija, vendar njihov učinek ni tako vseobsegajoč, kot zagotavljajo.
Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih
E-knjižica
Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.
Zdrava glava posluša
Strastno radovedna magistra psihologije in znani glas oddaje Možgani na dlani, Mojca Delač, vam bo približala znanstvena spoznanja o skrbi za možgane in raziskovanju možganov.
Prisluhnete ji lahko s klikom na spodnjo povezavo:
Želite vedeti več?
Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.
Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.
Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.
“Dobra znanost odkriva neznano, ko to postane znano, za znanost ni več zanimivo.”
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
